nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Naš laz, poved v sobesedilu:
Tega klanca nikoli nisem maral; še preplavljena zaseka se mi je zdela prijaznejša; bila je temna in hladna, košato, visoko leščevje jo je senčilo od obeh strani. Klanec pa je bil širok, pust in gol; v soncu je bil vroč in prašen, puščava sama; rdeči prah je silil v oči in v usta in se je mešal s potom na čelu in licih; človek se je utrudil že ob tretjem koraku. Če je rosilo ali celó deževalo, pa se je ilovica razmehčala in je bila spolzka kakor led; še bosemu je drčalo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani