Oba sta čutila na obrazu tuje poglede in čeprav ni bilo nikogar v sobi, jima je bilo, kakor da nista sama... Dnevi so se vlekli počasi - žalostni deževni dnevi; nebo je bilo pusto, sivo, rjave luže so prepregale vso cesto. Prišla je pogostokrat mati in se je razgovarjala s; tudi ona je bila zvedela grde reči o njem in jih je očitala z osornim glasom, kakor da bi jih bila ona storila;pripovedovala je neprestano in je bilo tesno, da bi zavpila.