Postal je in gledal proti postaji; spodaj je dremalo okno, kjer je pisal uradnik, a kmalu se je zasvetilo tudi, pri oknu se je prikazala svetloba, medlela je in izginila ter se prikazala pridrugem oknu; je bila prižgala svetilko ter jo nesla iz sobe v kuhinjo.
Obšlo ga je kakor sočutje, vesel je bil svojih besed in zamahnil je z roko v pozdrav ... se je razpravljala počasi. Vse, kar je govoril, se je vračalo, slišala je še zmerom njegov šepetajoči glas, kakor da bi stal zraven nje, objemal jo okoli pasu ter pripovedoval ... ”, lepo življenje si bova napravila, kadar boš moja ženka ...