nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Na klancu, poved v sobesedilu:



Večeri so bili zmerom lepši, čudovita jesen se je razgrnila nad pokrajino; noči so bile jasne in tople, prikazal se je časih oblaček na nebu, zibal se je in tresel v vetru ter se potopil v čisto sinjino.

je bilo težko in sladko; spala je nemirno; blagodišeč vzduh se je vzdigal zunaj iz vrta, iz doline, iz pokošenih travnikov in je plaval v sobo; iz vse tople noči je klicalo pritajeno, proseče - iz doline je klicalo, iz vrta, tam od plota, kjer se je širila senca visokega kostanja ... ”!“ ... Časih je vstala, stopila je k oknu, da bi odgovorila; že je prijela za kljuko, da bi odprla duri, toda na stopnicah se je vrnila, od strahu so se ji tresle noge ...


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA