Naglas je zaklicalo iz njenih sanj in se je zdramila.
”!“ je zaprosilo pod oknom s pritajenim glasom in je strepetala, prestrašila se je, kakor da bi zjutraj, še v polusnu, odprla oči in ugledala pred sabo tuj obraz. Stopila je od okna in je stala za zagrinjalom, trepetajoča, toda luči ni prižgala in tudi okna ni zaprla.