je gledala dolgo za njo in grenkoba, ki je je bilo vse srce polno, se je dvigala prod grlu. Ko je bila mati že daleč gori na poti, ki se je vila proti gozdu, bi zaklicala in zaprosila: ”Mati!“ - Ali mati se ni ozrla, niti tedaj ne, ko je zavila s poti v gozd in se je skrila njenimočem.