Vsi obrazi so bili široki, neusmiljeni, smejali so se in so jo oponašali, kako je tekla vsa zasopla, sključena, z odprtimi ustmi, kakor pes, kadar teče za vozom. ”Hej,, pridi no, sedi no gor, da se popelješ z nami na sveto romarsko Goro!“ - Pot se je spet globoko nagnila, vila se je navzdol, proti malinu.