Iz teme je stopalo samo črno drevje, ki je šumelo in vztrepetavalov dežju. Časih samotna koča - zatulil je pes in umolknil - potem gostilnica za voznike, luč je gledala skozi okno z dremajočim očesom, živega glasu ni bilo, samo dež je trkal na steklo, od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda.
Že je ostavila veliko cesto in je nastopila strmo, vijugasto pot po hribu, skozi gozd.