Tla so bila s temnimi preprogami pogrnjena, luč je prihajala od zgoraj - pač od svetilke, ki je visela na stropu in ki je ni videla - in jasna, belorožasta svetloba je lila na mehke žametne stole, na široko zofo, na mizo, kjer so bile rože in na preproge. Nato je prišla ozka senca, šinila je naglo po preprogi ter se vzdignila na steni. Lepa dama je bila, gosposko oblečena; krilo je bilo belo in dolgo, a rokavi so bili zelo široki in kratki, tako da so se videle do komolcev lekti, ki so bileokrogle in še bolj bele nego krilo ali čipke ob vratu.