Zmerom dalje je šla, počasi in plašno, kakor da bi se plazila po temnem mostovžu v gluhi noči. Čisto blizu so že strmele pečine v neizmerno višino, v kotu je stala kapelica Matere božje in pozlačena svetilka se je lesketala motno, kakor vešča v mraku.
Zapihal je veter, drevje se je treslo, pripogibalo, mrzle kaplje so padale na obraz, na roke in zadrgetala je.