... Poznal sem v Parizu žensko, ki je bila tako oblečena; tebi je bila podobna in jaz sem jo ljubil, kakor ljubim tebe. Živela sva v veliki stari hiši, zadaj je bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj tuja noga - tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka trava je rasla na ozkih stezah, divje razraščeni grmi so nama zapirali pot in časih se je ranila ob trnju njena majhna roka, tako da je padla kaplja rdeče krvi na njeno belo krilo.