Komaj se je še kdaj izgubil vanjo tuj človek, ogibali so se je kakor pokopališča. Bil je časih praznik, ko ni bilo v gostilnico ves dan žive duše; je bilo strah, ko je sedela dolge ure sama v prostrani polumračni sobi. Sonce ni sijalo nikoli niti na streho; zadaj so rasli visoki stari orehi, spredaj je bilo poslopje in od visokega zidovja so legale sence - od veselega življenja so legale sence še daleč preko strehe po dvorišču, do polja.