Tako se je dopolnilo življenje polno bridkosti in polno solza, razlitih brez koristi ... Izba je bila zdaj polna ljudi, napravljali so oder. je bil kakor uklenjen, hodil je upognjen, s trudnimi, drsajočimi koraki; skoro ves dan je stal ob postelji in je gledal na sesušeni, bledi obraz, ki je bil zdaj tako miren, kakor da bi nikoli ne bil doživel nič žalega.