Učitelj je pokazal na eno izmed zadnjih hiš v trgu, ki je stala malo više od drugih, od ceste v stran.
”Glej, tamle stanujem, kjer se od okna do okna; gospodinja hodi z lučjo po izbah; zdaj je v moji sobi, pogrinja najbrž mizo in pripravlja večerjo, zato ker ve, da pridem domov.“
Lojzetu se je nekaj zgenilo v srcu - prijazne sobe, prijazna gospodinja, belo pogrnjena miza in gorka večerja na mizi - mir v srcu in naokoli.