Porinil ga je skozi duri in je ugledal družbo za mizo, dvoje mladih gospodov in lepo hči krčmarjevo, ki se je ozrla nanj z velikimi očmi - tiste oči so bile kakor takrat in Lojzeta je minila razposajenost, zabolelo ga je v srcu in čutil se je plahega in nerodnega.
”Študent je,, prinesi mu vina in kruha!“
Gospod z drobno bradico in z naočniki se je ozrl nanj, gledal ga je pazljivo dalj časa.