Daljna je Ljubljana, nogam nedosežna; si je želela tjà, ali želela je tako mirno in veselo, kakor si je želela časih v deveto deželo, kjer je vse iz cukra in pogače, in kakor si je želela v nebesa, kjer so angeli.
Ob tej uri je bila njena duša kakor studenec in nič bridkosti ni bilo v njej.
Hlapec je prišel iz gostilnice in jo poklical; dal ji je kozarec vina in pečenke, v papirju zavite.