nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Na klancu, poved v sobesedilu:
Do krvi je delala, vse noči je premolila, roke so bile slabotne; toda prišla je vanje silna moč in s silno močjo je branila svoje otroke, jih je držala za roko, da jih ne bi iztrgali iz njenih rok, ne pognali jih v svet - ali šli so drug za drugim, tekla je za njimi, ko so šli po klancu, za njimi je tekla po neizmerni samotni pokrajini, toda ni jih več došla, izginili so, megla je bila pred očmi in noge so omahovale, opotekale so se, zgrudila se je in čelo se je zadeloob kamen na cesti ... To so bile samo strašne sanje, ena sama noč je bila in minila je ... Zdaj pa se je vrnil mož - ali glej, vrnili so se tudi otroci, je prišel in prišla je in tudi je prišel, gosposki je bil in smejal se je, ko se ni prej smejal nikoli ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
|
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |