Šli sta in mati je šla z njima do praga. Ni jokala, oči so se solzile kakor zmerom in obraz se je zdel čisto miren. Gledala je dol - tam po klancu, v megli, ki je bila neprestano pred njenimi očmi, se je zibalo dvoje senc - ena izmed njiju je bila majhna in tanka, zibala se je, megla se je gostila, senci sta izginili.