Takrat je bil lep dan...“ Tudi mati se je nasmehnila, kakor se nasmehne človek, če se domisli nečesa, kar se mu zdi otročje in neumno, ali česar si vendar želi nazaj.
Ko se je spomnil tiste prve lepe vožnje - kakor da bi se bil vozil v deveto deželo, kjer je vse od cukra in medu - so mu prihajala na misel poznejša pota in vsa so bila žalostna, grenko je bilo misliti nanje.