nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Na klancu, poved v sobesedilu:

Ni bilo treba gledati v tla, da bi ne srečal hudobnih oči, ki strme neprestano vanj: ”Plačaj, berač, ali pa pojdi!“ - Brez skrbi lehko odpre duri in gre na cesto, ne da bi kdo zakričal za njim z osornim glasom: ”Najboljše bo, če se ne prikažeš več; do jutri bom čakala, dalj ne, ne uro dalj!“ - in ni jih bilo v tej gorki, domači izbi, ki bi se mu postrani posmehovali, ker ne plača in ker je raztrgan in lačen ... Tam zunaj je klanec, prijazen in lep, kakor nobena cesta v mestu, in tam so sosednje hiše, nizke, s slamo krite in prijazni ljudje stanujejo v njih, ki ne reko žale besede beraču in ga povabijo k skledi koruznega, če odpre duri in prosi vbogajme ...


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA