Večji študent, ki je bil že bolj domač, je skrival med komolci knjigo in je bral - mrmral je vmes nerazumljive besede, zato da je slišala gospodinja njegov glas. ga je opazil, zagledal se je vanj in ko je gledal, se mu je nenadoma spet zmedlo, umolknil je in zdelo se mu je, da kleči doma z materjo, da sta ravnokar odmolila večerno molitev in da molita zdaj še natihem, tiste molitve, ki jih moli človek samo s srcem in jih ne sme slišati človeško uho. Dovršil je, vstati je mislil - ko se je zgenil, se je vse zamajalo in ugledal je tujo izbo, tuje ljudi.