Držala je list v roki, je stal sredi sobe in je deklamiral - čudovito je govoril, celo z roko je zamahnil časih, tako da so prišle materi solze v oči. Še zadnji večer, preden je napočil svečani dan, sta poizkušala pri luči. Mati je hotela šivati, toda roka je skoraj zmerom počivala - lepe okrogle besede so zvenele po sobi in če je šel kdo mimo okna, je postal ter poslušal: ”Kako ti govori, fant!