”Še za kruh nimamo, niti krajcarja ni pri hiši,“ je ponovila čez nekaj časa s prosečim glasom in dostavila je še tiše: ”Mati ... posodite mi en goldinar ...“ V tistem hipu je vrgla mati pratiko na mizo in je snela naočnike. se je sklonila - pričakovala je grdih besed, ki so padale nanjo kakor silni udarci, tako da je stokala pod njimi in ni mogla odgovoriti, ne prositi usmiljenja.