Nato si je obula škornje in si je ogrnila gorko zimsko ruto; zbudila je nalahko moža, ki se je ozrl nanjo začuden, z motnimi, zlovoljnimi očmi. ”Skuhaj kavo,, in kruh je na mizi; do poldne že pridem ...“ Še nekaj je hotela reči, morda je čakala, da bi odgovoril, in stala je pred durmi.