Vsak dan ji je iztisnil par kapelj krvi - iz svoje krvi je dajala otrokom kruha in, če bi prišel iz krvi kruh, bi si bila odprla žilo. Dnevi so prihajali drug za drugim, čisto enaki, vsi strašni. Mihov ni prašal nikoli, odkod je prišel zjutraj kruh na mizo, odkod je prišlo kosilo - toda na mizi je bil lep rumen in opoldne se je kadilo prijetno iz sklede.