”Zdravnik je prepovedal, da bi pila iz njegovega kozarca in on zdaj nalašč pije, kadar si naročim vina, pokusi celó vodó, predno posežem po čaši, prime v roko kruh, ki si ga odrežem ... Ali ni to prijazno življenje?“
Tudi on se je smehljal in zdelo se mi je, da so natanko naučene tudi njegove besede; režeč in mrtvaški je bil smehljaj na njegovih tenkih ustnicah, pod ščetinastimi brki, in kosti so stopile visoko iznad splahnelih lic.