Bežala sva ... in od tistega trenotka, ko sva se bila napotila, do te ure naju ni izpustila njegova temna roka; na najinih obrazih je njegova senca, v najinih besedah je njegov glas. In že naju ni več strah, če se prikaže tam doli ob zidu, kadar ugasnejo vse luči ... Svetlejše so bile ulice, ko sva se vračala.