Cesta je bila že vsa samotna. Kadar se je prikazal človek od daleč, sva bežala na drugo stran; in komaj je izginil za nama in so utihnili njegovi koraki, si izpustilamojo roko in si strmela za njim. Prišla sva mimo svetlega, nezagrnjenega okna, ti si postala in si pogledala v izbo.