Spustila se je senca od druge, omahnila je ob zidu ... Komaj so utihnili koraki, si se izvila mojemu objemu in nikoli nisem videl toliko trpljenja kakor v tvojih očeh, ki so prosile. Jaz nisem razumel tvoje prošnje in vendar sem čutil v srcu, kar si čutila sama; da sem bil spoznal ob tisti uri -- krajše bi bilo trpljenje tvoje in moje ...