Dve črni senci, tesno oklenjeni, dvoje bledih obrazov, dvoje temnih oči, v noč strmečih. Spustila se je senca od druge, omahnila je ob zidu ... Komaj so utihnili koraki, si se izvila mojemu objemu in nikoli nisem videl toliko trpljenja kakor v tvojih očeh, ki so prosile.