”Jaz, glej,“ se je smehljal veselo, ”se lahko podím tod po ulicah in nobeden me ne brcne, ker sem že tako mršav in umazan dovolj; tebi pa se bo še slabo godilo. Zatorej ne hodi po ulicah, ne goni se, temveč skrij se in čakaj, da pride ura!“ -- Tako je govoril; nič ni bilo velikega za temi malovrednimi besedami, jaz pa sem se jih prestrašil, kakor da so mi bile razodele usodo.