Sedel sem ob tvojem vzglavju; ti si spala. Nad tvojimi lici sem držal roko, tako blizu, da sem čutil njih toploto; dotekniti se te nisem upal, ne zato, da bi se ne vzdramila; v meni vsem, še v moji roki je bil strah; vedel sem, da bi bila groza v tvojem pogledu, če bi bila odprla oči -- da bi si gledala iz obraza v obraz in bi si bila tuja ... Mirno si spala; ko sem držal roko nad tvojimi ustnicami, nisem čutil diha; tvoje oči so bile globoko pod čelom, trepalnice so bile temne in komaj vzbočene, črne vejice so segale, se mi je zdelo, do srede belih lic.