Tedaj se je polagoma, komaj da sem opazil, premeknila kljuka in narahlo, tiho so se odpirale duri. Med durmi, čisto spodaj, se je prikazal njen obraz; sklonila se je bila globoko, držala je z roko za kljuko in je pogledala v izbo. Naslonil sem se na komolca in sem vzdignil glavo; spoznal sem jo in bila mi je bolj tuja nego v pisanih cunjah, v rdečem, zlato obrobljenem krilu in s srebrno zapestnico.