Sedeli smo in smo gledali nanjo iznenadeni, skoro prestrašeni. Morda smo spoznali takrat, da je lepa, morda smo začutili prvi utrip bojazni. Stala je na pragu, oblečena v svetle pisane cunje; rdeče krilo s pozlačenim robom ji je segalo do kolen, na roki, goli do komolca, je rožljala neokusna, debela srebrna zapestnica in iz umetnopočesanih las je visela klavrno že polovenela roža.