Imela je ženina, človeka, ki je živel v mrtvašnici, zato da je imel bliže do groba. Pust in čemeren človek je bil, živel je v zaspanosti in lenobi in je govoril neprestano o imenitni prihodnosti. Med vsemi, ki so zapisane njih sanje na sivih stenah tiste izbe, on edini ni bil umetnik; zato je bilo v njegovih sanjah, ki so šle po ravni poti, toliko več bridkosti, zato je občutil v svoji nemoči toliko več sramú, srda in trpljenja.