Onadva, ki sta umrla pod rdečo odejo, sta sanjala o sončnih poljanah, o šumnem življenju, in o belih gradovih in o devojki na balkonu in nikoli nisem slišal lepših zaljubljenih pesmi, kakor sta jih prepevala v svojem hrepenenju. Z velikimi očmi sta sanjala, skrita strast je grizla v uzde; in ženska je sedela z njima za mizo in je zajemala iz iste sklede. Ni smelo biti drugače; če bi bila opazila košček resnice, je bila nevarnost, da bi ugledala celo.