Sedela je med nami samo zvečer; časih je odprla duri, pogledala v izbo, pozdravila in šla. Vedeli smo, da je blizu, da hodi njen lahki korak po teh temnih koridorjih, da dihatežki vzduh, ki je naš delež; in to je bilo dovolj. Kaj je vezalo mene nanjo, kaj druge, Bog vedi; šele pozneje, zelo pozno, smo zaslutili, kaj je bilo ...