nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

Njena polt je bila, toda skozi tenko prozorno kožo je sijala kri in na sencih, na rokah so se prikazovale nežne plave žilice; telo je bilo vitko in voljno kakor vrbova mladika. Njen obraz ni bil lep, a vsi smo ga ljubili; čelo je bilo visoko in svetlo, lica so bila nekoliko pegasta, posebno ob nosu in pod očmi, debele ustnice so bile premalo rdeče, kakor brez življenja; še posebej pa se spominjam njenih oči: velike so bile, zmerom široko odprte, svetlosive, kakor brez barve, in vendar je sijala iz njih velika luč; tako sveti mesec v prozorni vodi, svetlejše kakor na nebu samem.

Sedela je med nami samo zvečer; časih je odprla duri, pogledala v izbo, pozdravila in šla.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA