Tako gre blazen človek z naglimi koraki in smehljajočim obrazom v svojo celico, a ko se zavrtí ključ, plane kvišku in bíje ob duri s pestmi in z glavo: zunaj je svetel dan ... Če je zunaj svetel dan, ali če je noč, in če je celica tesna in zaklenjena, ali če se razprostira brez konca od vzhoda dozahoda: srce je v ječi in sanja o svobodnem soncu. Prvi gost, ki je spal pod rdečo odejo in ki je umrl pod njo, je pobegnil mnogokdaj.