Mnogo jih vidim zdaj, ko gledam nazaj z odprtim očesom. Vidim jih, ki bi lahko gore prestavljali s svojimi rokami, pa so jih iztegali, trepetajoče, za kosom kruha. Krvaveli so; rodovitna bi bila njih kri, hrasti bi vzrasli iz njé in bi zabučali do morja; toda izlila se je v vlažni izbi in popil jo je črn prah ...