Zdaj, ko si pri meni, ko je mir v nama in okoli naju, ko vidiva preteklost in slutiva prihodnost in ko je cilj tako blizu, kakor nama ni bil nikoli, zdaj sem spoznal, kako malo sem storil, da bi dosegel, kar je bilo edino potreba doseči. Ni me privedel svoboden korak, temveč slučajen veter me je pahnil na pot, ki je bila moja rešitev in moje vstajenje; tako se je zgodilo meni in tebi. Čemu torej vse trpljenje, vsa bolest, ves stud življenja, upanje in obupavanje, onemoglo borjenje, upor in vdanost?