Svobodna se ozirava: kod sva hodila, kam drži najina pot? Za nama večnost in pred nama; v teh urah, ki nama jih je bil dodelil Bog, kakor še nikomur, se spaja vesoljnost z vesoljnostjo pred najinimi odprtimi očmi. Vihar, ki je podil mimo naju ure in dní ter jih trgal jadrno s seboj v brezno in noč, je nenadoma utihnil.