Sence preteklosti nečejo izpred najinih oči in vendar so samo sence; zasije jutro in ugasnile so. Morda je pravično, da leže še zmerom težko in mrzlo na najinih srcih; ni treba, da bi zaslužila poceni svojo srečo; pretrpiva to zadnjo nočno uro z močno dušo in brez strahu, toliko lepše bo jutro ... Nič se ne boj,!