Samo to sem vedel natanko in v prvem trenotku, da pojdeš z mano, kamorkoli pojdem.
Vstal sem zjutraj zgodaj in sem blodil po ulicah. Drugačne so se mi zdele nego prej; kjer je bila nekoč siva, brezoblična megla, ki sem jo dihal, zrak svojega doma, brez poželenja in brez bridkosti, sem ugledal nago, razločno, glasno strahoto; megla se je bila razmeknila na obe straní in povesil sem glavo, kakor človek, ki stopi plah in osramočen na mesto, kjer je grešil.