Človek, ki je sam in svoboden, ki prepeva v krčmi, ali ki se valja v pocestnem blatu, ni nevaren nikomur; nevaren je šele, kadar je trezen in sedi za mizo v tisti vlažni izbi in ugleda, kadar se ozrè, poželjive, lačne otroške oči. V tistih lačnih otroških očeh je studenec nevarnosti ... Čemu veliko premišljanja?