Vse to sem videl v enem samem hipu; duri so se zaloputnile, tema je bila v veži in na dvorišču, spet se je oglasil surovi ženski glas, otrok je zakričal in moški so se prepirali; nekjé zadaj so se odprle duri, prikazala se je ženska z vedrom v roki in je šla k vodnjaku, šklepetaje z lesenimi coklami.
Hitel sem naravnost domov in tisto noč nisem spal.
Poznal sem vso žalost in gnusobo teh ulic, videl sem jo ob vsaki uri, slišal skozi okno v svojo izbo glas bede, krik trpljenja, in moje srce je bilo mirno.