nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

Sredi izbe je klečal na tleh otrok, zavit v siromašne cunje; tenke, bele roke so bile iztegnjene naravnost pred život, kakor se iztegnejo roke v globokem strahu, onemogle in trepetajoče; glava je bila upognjena, tako da sem komaj razločil drobni, beli, še čistootroški obraz; tenka bluzica se je bila na rami raztrgala in čudovito polt, še bolj v tej črni izbi, se je bleščala v luči. Čez otroka se je sklanjal starikav človek v obnošeni, blatni obleki; lasjé so bili kuštravi, sprijeti in smolasti in so ležali na čelo, obraz je bil suh, izpit, porasel z redko, kocinasto brado. Sklanjal se je čez otroka, njegove dolge lasé je bil ovil okoli levice, z desno pestjó je bìl kakor v taktu po hrbtu, po razgaljeni rami, po upognjeni glavi.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA