Prav blizu veže so bile pritlične duri nastežaj odprte. Izba je bila tako umazana, črna, ubožna, kakor ji še nisem videl enake; podobna je bila celici velikega hudodelca. Na mizi v vlažnem kotu je gorela sveča z dolgim svetlim plamenom, da je segala luč preko vsega dvorišča in so se zibale sence na nasprotnem zidu.