nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

Redkokdaj posije vanje, zakaj tiste ulice ne marajo sonca; krmežljavo pomežiknejo motna okna in zadremljejo spet; jetična ženska gre po tlaku, njene cunjese zableščé predpustno, izsušeni obraz je v luči še bolj suh, lobanji podoben; hipoma so ulice prazne, kadar se izlije vanje vroča luč, edino par mršavih psov se valja v prahu; celó otroci se prikažejo šele o mraku in nikjer na svetu ni toliko otrok nego v tistih ulicah.

Tam je bil tvoj dom in moj ... tam doli spí zdaj, komaj da naju še doseže zaspan, samoten glas iz nižave, in nad njo, nad nama sijejo mirne zvezde ... Moj dom je bil; in če je kdaj še plaho in s prikritim studom prašalo moje srce, sem mu odgovoril kakor neposlušnemu psu.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA