nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:
Hiše so visoke; mnogo izmed njih je novih, toda zvečer je hiša dozidana, zjutraj je že siva, starinska, neprijazna in surovi okraski, čez noč očrneli, so podobni kepam trdega blata, še bolj podobni črnim tvorom, prodrlim iz oteklega, bolnega trupla. In nikoli niso tiste ulice drugačne, nikoli niso vesele; če posije sonce vanje, ne vzbudi življenja, radosti, temveč samo prah in smrad. Redkokdaj posije vanje, zakaj tiste ulice ne marajo sonca; krmežljavo pomežiknejo motna okna in zadremljejo spet; jetična ženska gre po tlaku, njene cunjese zableščé predpustno, izsušeni obraz je v luči še bolj suh, lobanji podoben; hipoma so ulice prazne, kadar se izlije vanje vroča luč, edino par mršavih psov se valja v prahu; celó otroci se prikažejo šele o mraku in nikjer na svetu ni toliko otrok nego v tistih ulicah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |